HOBIT

About

Opera Hobit skladatelja Deana Burryja je priredba znanega istoimenskega romana J. R. R. Tolkiena, ki pripoveduje zgodbo o skromnem Bilbu Bogataju. Zapečkarski hobit je ravnodušen do avantur onkraj domačega praga, a se na prigovarjanje modreca Gandalfa poda na nepredvidljivo pustolovščino s škrati. Ti želijo osvojiti izgubljeni zaklad in ukaniti zmaja Smauga, ki leži na njihovem zlatu. Bilbo se spremeni v neustrašnega junaka, ki spozna, da je v njem več poguma, kot bi kdorkoli mislil, celo on sam.

Opero za otroški zbor, bariton in manjši komorni ansambel je skladatelj Dean Burry napisal za Kanadski otroški operni zbor in je bila prvič izvedena leta 2004 v Torontu.

Skladatelj o knjigi in operi Hobit – uglasbitev epske zgodbe izpolnitev njegovih otroških sanj

Kot mlad fant je bil navdušen nad vsem domišljijskim – zmaji, velikani, grško in egipčansko mitologijo, srednjeveškimi vojnami in orožjem. Hobita je prvič prebral pri desetih letih in knjiga ga je očarala. »Pisatelj je tako prepričljivo opisoval izmišljeni svet, da se je zdel resničen. Bolj kot umišljeni roman je spominjal na zgodovinsko povest.« Privlačnost Tolkienovega romana je med drugim v tem, da so v srednji svet prenesene značilnosti resničnega sveta, domišljija in stvarnost se prepletata. Burry je domišljijske podobe skušal podpreti z glasbo. V kompoziciji je več glasbenih govoric, ki jih narekujejo različne narave prebivalcev srednjega sveta. Glasba odraža epsko zasnovo, a hkrati zrcali glavne karakteristike različnih vlog: preprostost hobitov, prizemljenost škratov, lahkomiselnost vilinov, škodoželjno pretkanost goblinov in aroganco Smauga. Himna škratov daje slutiti prostranost ruske ljudske pesmi. Vilini prepevajo v duhu francoskega renesančnega madrigala. Goblinova trda in disonančna govorica spominja na nemški ekspresionizem. Melodije hobitov pa obujajo zvoke Burryjeve rodne Nove Funlandije. »Domišljija, ki je ukoreninjena v realnosti, daje občutek resničnosti. Gre hkrati za nekaj tujega in domačega, neznanega in poznanega, kar daje osnovo za dobro gledališko delo.«

Tolkienov srednji svet hobitov, škratov, vilinov, goblinov, vargov ...

Christopher Hoile je po svetovni premieri v gledališki kritiki zapisal, da opero odlikuje dobra lastnost – izogibanje moraliziranju, ki tako pogosto pokvari gledališke predstave za otroke. Namesto tega opera niza celo vrsto razburljivih epizod, v katere so vpleteni Bilbo in škrati, ki pri načrtovanem velikem podvigu nehote trčijo ob različne prebivalce srednjega sveta (viline, gobline, varge). Bilbo se na pot poda omahljivo, brez entuziazma ter večkrat toži po brezskrbnosti domače votline in mirnem srebanju skodelice čaja. Spoznava, da je avantura vse prej kot prijetna. Skupaj s škrati naleti na kup nevarnih ovir, a Burry bolj namiguje, kot jasno kaže na to, da samo sodelovanje med prebivalci srednjega sveta vodi do uspeha. Ne izogne se niti temi smrti. Ne izpostavlja uničenja zmaja Smauga, ampak smrt škrata Thorina, zaradi česar opera ni samo materialistična avantura, ampak pustolovščina, ki terja življenje enega od glavnih junakov. Ta se pred smrtjo zave svojih napak in kot najvišjo vrednoto prizna zvesto prijateljstvo.

Creators

Statistics

Seasons

1

Performances

19

Audience members

8,379