| Performances: | 19 |
|---|---|
| Audience members: | 807 |
V sezoni 2015/2016 11 pon. v APT v Novem mestu, 8 pon. v Španskih borcih v Ljubljani.
Antoine de Saint - Exupéry
Anton Podbevšek Teater, Zavod EN-KNAP
Plesna predstava Veter, pesek in zvezde izhaja iz literarnega diskurza enega najbolj taktilnih avtorjev 20. stoletja – Antoina de Saint-Éxupéryja. Saint-Éxupéryjev podpis je hkrati sublimno pripovedovanje zgodbe o človekovi fantastiki, imaginaciji in čar(ob)nosti, ki jo prinaša nočni polet skozi zgodovino prostorov, in je hkrati človekovo telesno, fizično in metafizično preizkuševališče gravitacij Telesa, ki misli, gravitacij Telesa, ki čuti, gravitacij Telesa, ki izumlja, skratka, singularne, utripajoče ploščice (poslej) plešočega Telesa. Lebdeče Telo v kvintesenci preizkusa, ki se je za Saint-Exuperyja končala s padcem letečega stroja in s potjo v nesmrtnost in neskončnost.
Telo človeka = pilota je postavljeno v nebo, ki ni mistika, ampak prostor (kot pravi Srečko Kosovel), v vmesno polje univerzuma, v skrivnost in strast, v izpolnjenje nekega Absoluta, ki ga ne izražajo zgolj besede, ki so zamejene, ampak gib, ki je neskončen, brezpogojni kinezis, človekova primordialna govorica, ki v zastavljeni kinetični ontologiji uprizoritve meri na eleganco in avtonomni svet interpretacije de-konstruiranih območij, v katerem vznikne (novo) plešoče Telo.
Veter, pesek in zvezde je plesna predstava o skrivnostni krožnosti subjekta na dveh robovih dogodka: potovanje v avionu, odkrivanje novih topografij, skrivnostno odčitavanje znakov v Sahari, dekodiranje vizur, stanj, izumljanje Telesa skozi teksture elektronike in »toka zavesti«, ki razpira plešoče Telo v nove pokrajine sublimnega in dotika.
Plešoče Telo, Telo za-kodiranje in de-kodiranje, Telo, ki oddaja sporočila in prejema »pošto« iz vseh krajev Počlovečene zemlje (prvi del besedila) … Ali kot je dejal Mojster: »Če je zmožnost Telesa kot zmožnost za umetnost v tem, da prikazuje nativno misel, je ta zmožnost za umetnost neskončna in neskončno je tudi plešoče Telo samo. Neskončno v trenutku svoje zračne gracioznosti … Da, ples je res vsakič novo ime, s katerim telo na novo krsti zemljo. A nobeno novo ime ni zadnje. Ples, telesno prikazovanje imena resnic, zemlji neprestano daje novo ime.«
| Avtor | Antoine de Saint - Exupéry |
|---|---|
| Priredba | Stojan Pelko |
| Režiser | Iztok Kovač |
| Koreograf | Iztok Kovač |
| Vizualije | Komposter |
| Scenograf | Tobias Putrih |
| Glasba | Vanja Novak |
| Oblikovalec zvoka | Vanja Novak |
| Oblikovalec svetlobe | Jaka Šimenc |
| Oblikovalec svetlobe | Luka Curk |
| Kostumograf | Iztok Kovač |
| Kostumograf | Katarina Škaper |
| Umestitev zvoka v prostor | Jurij Zornik |
| Komentatorka | Jana Zupančič |
|---|---|
| Pavle Ravnohrib | |
| Lada Petrovski Ternovšek | |
| Anja Rupnik | |
| Veronika Valdés | |
| Performances: | 19 |
|---|---|
| Audience members: | 807 |
V sezoni 2015/2016 11 pon. v APT v Novem mestu, 8 pon. v Španskih borcih v Ljubljani.
Koprodukcija: Anton Podbevšek Teater, Zavod EN-KNAP. Avtorja Rock balade Ksenija Jus in Vanja Novak. V predstavi sodelujejo: Vesna Simonič, Ed Hasanović, Ajda Blatnik, Patricija Rauh, Melisa Mazni, Katja Štefanič, Petra Pavlin, Taja Skube, Angela Jakljič, Lucija Zorko, Lea Košmrlj, Anja Kočman, Staša Balkovec, Lana Rajer, Vita Maksl, Nika Brdar, Sanja Majerle, Anja Bučič, Tea Lajkovič, Eva Petruna, Eva Vidic, Sara Morosini, Katja Novak, Patricia Ovniček, Anja Kvartuh, Lorella Rozman