About
26. februarja 1992 je Slovenija iz Registra stalnega prebivalstva izbrisala 25.671 oseb. Ti ljudje so dolga leta (nekateri izmed njih celo še danes) živeli brez dokumentov, brez socialnega in zdravstvenega zavarovanja, brez možnosti za zakonito zaposlitev, šolanje ali za izhod iz države, brez možnosti za sodelovanje v političnem življenju ter v nenehnem strahu pred policijo in deportacijo. Zanje se je uveljavil naziv »izbrisani«. Večina slovenskih medijev je leta in leta podpirala stereotipe o izbrisanih kot oficirjih JLA, družbenih parazitih in sovražnikih slovenske samostojnosti. Vse do danes niti ena slovenska vlada ni do konca razrešila tega problema, tako kot niti eden od teh primerov ni bil pozitivno rešen na katerem od slovenskih sodiščih, kaj šele da bi se država problema izbrisanih lotila sistematično.
Ne glede na to, da se je nekdanja ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal v svojem imenu in v imenu ministrstva izbrisanim opravičila, ni Slovenija v zvezi s tem vprašanjem do danes sprejela nikakršne resolucije, ki bi problem izbrisanih dokumentirala kot s strani države kršene človekove pravice. Obtožbe na račun izbrisanih se v slovenski družbi kljub vsem težavam, ki so jih ti ljudje imeli, in kljub njihovim uničenim eksistencam – nadaljujejo še danes. Poleg standardnega repertoarja so jih zdaj doletele še obtožbe zaradi finančne škode, ki so jo s svojim bivanjem in delom na črno povzročili slovenskemu gospodarstvu.
