O uprizoritvi
Butalci so imenitnega rodu. Imeli so stara pisma, in če se jim ne bi izgubila in če bi jih znal kdo brati, tako bi ostrmel, da bi sedel kar vznak! Kajti pravijo, da je v teh pismih stala beseda, da sega rod Butalcev do Adama v paradižu.
Butale so imenitne. V Butalah imajo vse, in vse imenitnejše kot Tepanjčani, in jim do popolne imenitnosti ne manjka dosti.
Butalski gasilci so nezaslišano bolj imenitni od gasilcev drugod. Gasilska disciplina, strumnost in neustrašnost velja v Butalah,in so gasilci v nemajhen okras ne le procesijam, nego vsemu duhovnemu življenju in napredku, kar ga je v Butalah.
Butalska policija je strah in trepet. Še policaj se je včasih ustraši. Najbolj pa se je boji Cefizelj, grozanski razbojnik, ki zanj pravijo, da je že sedem ljudi zadušil, in pa tri ženske. Vsake toliko ga primejo, potem ga pa izpustijo. Saj, če bi ga ne izpustili, bi za njim sigurno prišel kakšen veliko hujši zločinec.
Silen je v Butalah blagoslov! Obilno imajo vseh dobrot. Gnoja imajo dosti, in dober koruzen kruh, niti jim ne manjka dežja in sonca in poleti muh. Kakor v paradižu žive; samo pameti nimajo prave.
Opombe
Gledališki list 2011/12. Slovenska klasika v novi preobleki po Franu Milčinskem. Avtorstvo: ustvarjalci predstave. Premiera v okviru 1. festivala gledaliških predstav za mularijo Pri svetilniku.
V sezoni 2017/2018 je predstava gostovala na 7. festivalu gledaliških predstav za mularijo Pri svetilniku.
