O uprizoritvi
Bartolomej in Kumina sta se nekega lepega sončnega dne zbudila in se začela prepirati. Bartolomej si je čistil zobe in čevlje s krtačko in zmerjal Kumino. Kumina se ni dal motiti in je še naprej telovadil v svojem zaboju. Bartolomej se je zelo prestrašil, ko je odkril, da so njegovi čevlji bolni. Izredno nevarno in nalezljivo 'čevljastično' bolezen sta pozdravila s padcem. Potem sta se igrala vsak v svojem zaboju in se prepirala. Njun prepir je zmotil prihod skrivnostnega Koračničarja, ki je bobnal po bobnu in marširal. Koračničar si je zaželel njuna čudežna zaboja. Obljubil jima je, da ju bo naučil bobnati po bobnu. Medtem ko sta se učila korakati, jima je premeteni Koračničar izmaknil zaboja in pobegnil. Kumina in Bartolomej sta odkrila prevaro. Ostala ste brez svojih zabojev. Vse njuno imetje sta bili prazna steklenica in majhna škatlica. Bartolomej se je z majhno škatlico igral avtoprevoznika in škatlica se je čudežno spremenila v zaboj. Ugotovila sta, da je njuno prijateljstvo vredno največ na svetu in sklenila, da si bosta zaboj delila. In tako srečna živita še danes, če nista morda zaboja že prerasla. Oj, čudežni zaboj je lepa zgodba o prijateljstvu, ki doživi svoje preizkušnje, a se na koncu potrdi in premaga vse ovire.
