POSLEDNJI KANČEK FIKCIJE

O uprizoritvi

Gre za slovit prizor iz Nove zaveze: potem ko ga mučijo in ubijejo, se Jezus prikaže apostolom in nejeverni Tomaž mu v živo rano vtakne prst. Ta trenutek zgodovino kot udarec s sekiro preseka na dvoje. To je dokončni dokaz za telesno vsta­jenje in torej za to, da je Jezus dejansko Kris­tus, Mesija, Božji sin. Obstaja svet prej in svet potem.

Toda težava pri tem prizoru je, da ga sploh ni bilo. Janez, ki edini od štirih evange­listov omenja nejevernega Tomaža, sicer poro­ča o srečanju, toda dotik v njegovem pričevanju ni omenjen. Celo pri Janezu ostaja možnost, da je šlo pri Jezusovi pojavitvi zgolj za kolektivno blodnjo in da začetek krščanske vere torej te­melji na praznem mestu.

Kaj je vera, kaj prepričanje, kaj resnič­nost? Boris Nikitin je znan po strastnem, pogos­to kvirovskem spoprijemanju s konstruiranjem resničnosti in identitete. Številna njegova dela se gibljejo po večpomenski črti med dokumen­tom in ponaredkom, med telesno izkušnjo in sanjsko utvaro. S Poslednjim kančkom fikcije nadaljuje vrsto projektov, v katerih si prisvoji format pridige. Delno s pomočjo uprizorjenih readymadov, delno s pomočjo iluzionističnega gledališča bo z igralcem Primožem Bezjakom, skupino laikov in zborom raziskoval področje upora, znotraj katerega bodo ustvarili gotovost in iznašli svet.

Ustvarjalci

Statistika

Sezon

2

Ponovitev

11

Gledalcev

720

Ostala gradiva

1. Poslednji kanček fikcije
2. Gledališki list
3. Št. gledališkega lista