O uprizoritvi
Shopping and Fucking, britanska realistična drama Marka Ravenhilla iz leta 1996 je s tematiziranjem tabujev kot so spolnost, homoseksualnost in prostitucija ter rabo vulgarnega jezika za čas praizvedbe pretresla britansko gledališko sceno, pozneje pa sooblikovala takratni novi val odrske poetike, »gledališča u fris« in v avditorij zvabila povsem novo občinstvo. Danes besedilo ostaja živo in izrazito aktualno v njegovi kritiki kapitalizma in boja za preživetje mlajših generacij.
V igri spremljamo protagonista Marka, ki zapusti svoja prijatelja in sostanovalca, Lulu in Robbieja, ker odide na kliniko za odvajanje od drog. Slednja se poleg čustvenega šoka znajdeta v situaciji, ko se morata sama finančno preskrbeti in tukaj se prične njuna bitka na trgu dela, bitka za preživetje, bitka za denar. Nepripravljena se znajdeta v Brianovem primežu, edinemu, ki je že osvojil kapitalistične vajeti in dogmo sveta, v katerem so se znašli: »Denar je civilizacija in civilizacija je denar.« Kolikor imaš, toliko veljaš in denar je edino, v kar je mogoče verjeti. Znašli so se v svetu brez velikih zgodb, brez vrednot, svetu hitre hrane, hitrega seksa in prekarnega dela. To je svet, v katerem smo po več kot dvajsetih letih od nastanka Ravenhillove drame, znašli tudi mi. Svet, v katerem za preživetje sklepamo tudi posle s hudičem in pozabljamo na sočutje, ljubezen, moralo. Morda je danes še huje, saj se včasih te posli ne sklepajo v imenu boja za preživetje, temveč v imenu pohlepa. Do danes so tudi mladi že osvojili kapitalistične vzvode. Mladi človek se torej lahko asimilira v apatični svet ali pa izbere eskapizem, pri čemer ostaja odprto vprašanje, katera izbira je manjše zlo? Do samega sebe, do sočloveka, do družbe?
