| Ponovitev: | 15 |
|---|---|
| Gledalcev: | 706 |
Stanisław Ignacy Witkiewicz
MATI: Neokusna igra v dveh dejanjih s poljudnim epilogom
Matka
- 21. maja 2021, Spletna premiera z Velikega odra
- Prva slovenska uprizoritev
O uprizoritvi
Witkiewiczevo dramsko besedilo Mati, katerega protagonist je mlad intelektualec Leon, vzneseno zavezan borbi za svoj etični družbeni ideal, z zgodbo o usodi mladega izobraženega idealista spregovori po eni strani o širšem družbenem ustroju in njegovih mehanizmih, po drugi pa o skrajni intimi posameznika, razpetega med ideološki boj, vsakodnevno realpolitično ekonomsko realnost in lastno emotivnost.
Glavna narativna linija besedila je odnos med mamo Janino Jeguljevsko in njenim tridesetletnim sinom Leonom. Leon, ki išče lastno družbeno uveljavitev s kritičnim teoretskim angažmajem z revolucionarnim nabojem, je, paradoksalno, emotivno in ekonomsko docela odvisen od svoje bolehne in ostarele mame. Ona navkljub slabi psihofizični kondiciji s pletenjem in prodajo tkanin vzdržuje ekonomski preživetveni minimum za oba, vse dokler nazadnje ne oslepi. Leonov družbeni angažma se »jermanovsko« jalovo konča kot nerazumljen in zavrnjen. Kmalu po mamini oslepitvi skrene v drug ekstrem – v eskapistični nihilizem družbenega dna. Mama nazadnje umre od prevelikega odmerka kokaina, ki ji ga priskrbi sin.
Witkiewiczev idealni dramski junak je prototipski antiheroj, ki v kaosu lastnih zablod išče notranji mir z iskanjem odgovora na vprašanje temeljnega nesmisla bivanja, kar je, po avtorjevo, tudi bistveno vprašanje vsega bivajočega in tisto, kar človeka dela bivajočega. Leon, ki je predvsem sredstvo, s katerim avtor posreduje svoje problemsko videnje sveta, svoj celostni psihofizični angažma uperja proti procesom družbene avtomatizacije, proti vsesplošni družbeni uniformizaciji, ki jo neizbežno prinaša ustaljeni družbeni razvoj.
Brezperspektivnost mladih Leonov, humanistični kriki po etični ureditvi sveta, ki nemočno odzvanjajo v ušesih nosilcev globalnega kapitala, in žrtvovanja starejših generacij za preživetveni minimum mlajših niso več katastrofični surrealistični izleti v iskanju novih umetnostnih form, temveč delujejo bistveno bolj realistično kot v času nastanka besedila.
- Juš Zidar
Ustvarjalci
| Avtor | Stanisław Ignacy Witkiewicz |
|---|---|
| Prevajalka | Darja Dominkuš |
| Režiser | Juš A. Zidar |
| Dramaturginja | Eva Kraševec |
| Dramaturginja | Eva Kraševec |
| Scenografinja | Urša Vidic |
| Kostumografinja | Belinda Radulović |
| Avtor glasbe | Marjan Nečak |
| Oblikovalec svetlobe | Borut Bučinel |
| Oblikovalka svetlobe | Urša Vidic |
| Lektorica | Tatjana Stanič |
| Svetovalec za gib | Klemen Janežič |
| Asistent režiserja | Luka Marcen |
| Asistentka kostumografinje | Ana Janc |
| Asistentka dramaturgije | Neža Lučka Peterlin |
| Janina Jeguljevska | Silva Čušin |
|---|---|
| Leon Jeguljevski | Nejc Cijan Garlatti |
| Zofia Plejtus | Maša Derganc |
| Apolinarij Plejtus | Zvone Hribar |
| Antoni Mordel-Boški | Timon Šturbej |
| Dorota Beer | Barbara Cerar |
| Alfred grof de La Tréfouille | Klemen Janežič |
Statistika
- Sezon
- 2
- Ponovitev
- 20
- Gledalcev
- 1.321
| Ponovitev: | 5 |
|---|---|
| Gledalcev: | 615 |
Ostala gradiva
Opombe
Avtorji priredbe so ustvarjalci uprizoritve.