O uprizoritvi
Škandal, ki je leta 1896 ob premieri Kralja Ubuja komaj triindvajsetletnega Alfreda Jarryja razdelil občinstvo, je nepričakovano napovedal dogajanje v dvajsetem in očitno tudi v enaindvajsetem stoletju, tako na področju umetnosti kot v družbenem življenju. V umetnosti je Kralj Ubu napovedal avantgardne tokove, ki so pometli s tradicionalnimi oblikami, tako nadrealizem, dadaizem kot celo dramo in gledališče absurda in poznejši ludizem. Družbi pa je napovedal pohod pohlepa in brezobzirno morijo. Vse to v obliki objestne in obešenjaške igre z obilico črnega humorja in brez vsakršnih zadržkov. Brezobzirni, pohlepni, pogoltni in v resnici strahopetni Ata Ubu, ki ga k divjaškemu prevzemu oblasti in k še bolj okrutnemu totalitarnemu vladanju spodbuja njegova žena, Mama Ubu, parodirana različica Lady Macbeth, vzbuja obilo aluzij. Lahko bi celo rekli, da ima vsak čas svojega kralja Ubuja.
