O uprizoritvi
Razdiralnemu gibanju zgodovine, ki je skoraj uničilo evropsko civilizacijo in kulturo, njene dežele pa spremenilo v prostor mučilnic in ječ, smo se Slovenci uprli in se nadejali boljših časov tudi skozi podobe, kot jih ustvarja gledališče. Na osvobojenem ozemlju so ob Slovenskem narodnem gledališču, ki je igralo Shakespeara, Molièra in Čehova, v iskrivem kabaretnem programu nastopale tudi marionete in smešile slabosti sovražnika. S parodijo Jurček in trije razbojniki, igre za marionete v štirih dejanjih, iz katere je vela vesela slutnja skorajšnjega konca krvave vojne, pa niso navduševale le po bojiščih, temveč še v prvih mesecih svobode. Partizansko lutkovno gledališče zagotovo ni bilo osamljen primer uporabe lutke v propagandne namene v času 2. svetovne vojne, vsekakor pa je nastalo kot dedič entuziazma sokolskih lutkarjev in prispevalo opazen delček h kulturi slovenskih partizanov, delček obsijan z optimizmom in humorjem, ki sta bila v tistem času pomembna kot kruh.
