Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti

Eva Mahkovic, Jaša Koceli

DO ZADNJEGA DIHA: ZDAJ

Mestno gledališče ljubljansko

  • 20. decembra 2014, Mestno gledališče ljubljansko, Mala scena

O uprizoritvi

Pariz, šestdeseta leta 20. stoletja. Michel je v poznih dvajsetih, nima službe, je falot, ženskar, zmikavt, kradljivec avtomobilov, uživač, iz ust mu vedno visi prižgana cigareta, nima denarja ali resnih načrtov za prihodnost, njegova stilska ikona so filmski liki, ki jih upodablja Humphrey Bogart. Ko v Marseillu ukrade avto in na begu po nesreči ustreli policista, se znajde v resnem konfliktu z zakonom. Malo pred tem se je v Nici tudi nekoliko resneje zaljubil, in to v ameriško študentko in bodočo novinarko Patricio, ki na pariških ulicah prodaja New York Herald Tribune, denar za preživetje v tujini pa ji v glavnem pošiljajo starši. Michel Patricii sledi v Pariz in jo pregovarja, da bi skupaj pobegnila v Rim. Patricia je neodločna in se noče zaljubiti. Z Michelom sta si strašno različna, vendar se hitro zapleteta v vrtiljak poželenja in izmikanja. Okrog Michela se vse hitreje sklepa policijski obroč, on pa se s tem ne obremenjuje – še naprej uživa v divji vožnji in okusu Patricijinih ustnic. Nora dirka se bo ustavila šele takrat, ko mu bo zmanjkalo diha. Za zmeraj.

Gledališka uprizoritev je nastala po motivih kultnega filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha (1960). Ta skupaj s filmoma 400 udarcev Françoisa Truffauta in Hirošima, ljubezen moja Alaina Resnaisa pomeni prelomnico, ki je francoski novi val zarisala na mednarodni filmski zemljevid. Prav Godardov celovečerni prvenec, za katerega je prvi osnutek zgodbe napisal Truffaut, je manifest francoskega filmskega novega vala: udarna, sveža in preroška (danes) klasika, ki je v kinematografijo vnesla mladostno svežino, inovativne pristope snemanja in ključno vplivala na umetnost druge polovice 20. stoletja. Igralec Jean-Paul Belmondo je z likom Michela ustvaril ikono 20. stoletja. Njegova zgodba tudi danes sporoča, da biti nor pomeni biti živ, biti mlad do zadnjega diha. Obenem razčlenjuje nekatere značilnosti sodobnega sveta. Do zadnjega diha riše tragično ljubezensko srečanje dveh različnih kultur, dveh različnih danosti, dveh različnih izhodišč. V gledališki adaptaciji je dogajanje iz šestdesetih let premaknjeno v sedanjost.

Ustvarjalci

Ustvarjalna ekipa
Asistent dramaturga Nika Švab
Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos
Lektor Martin Vrtačnik
Avtor glasbe Miha Petric
Kostumograf Branka Pavlič
Scenograf Darjan Mihajlović
Prevajalec Eva Mahkovic
Dramaturg Eva Mahkovic
Režiser Jaša Koceli
Avtor Eva Mahkovic
Avtor Jaša Koceli
Zasedba
Quentin Rosenbaum Gregor Gruden
Višji inšpektor Vital Gregor Gruden
Švedinja Anja Drnovšek
Narednica Kleinfrankenheim Anja Drnovšek
Anne-Odile Anja Drnovšek
Véronique Anja Drnovšek
Natakar Boris Kerč
Igralec Prospera Boris Kerč
Avtor Boris Kerč
Prodajalec časopisov Boris Kerč
Klaus Chabrol Boris Kerč
Moški s kapo Boris Kerč
Ustreljeni policist Boris Kerč
Patricia Franchini Ajda Smrekar
Michel Poiccard Domen Valič
Novinar Gregor Gruden
Christophe Marker Gregor Gruden

Statistika

Sezon
2
Ponovitev
23
Gledalcev
1.848
2014/2015
Ponovitev: 17
Gledalcev: 1.384
2015/2016
Ponovitev: 6
Gledalcev: 464

Gostovanja

Ostala gradiva

Opombe

PGledališki list št. 2014/2015-8. Po motivih filma Jean-Luca Godarda Do zadnjega diha. Krstna uprizoritev.