| Ponovitev: | 9 |
|---|---|
| Gledalcev: | 1.886 |
Mihail Afanasjevič Bulgakov
MRTVE DUŠE: Dramatizacija pesnitve Nikolaja Vasiljeviča Gogolja. Komedija
МЁРТВЫЕ ДУШИ
- 4. aprila 2014, Stara dvorana SNG Maribor
- Prva slovenska uprizoritev
O uprizoritvi
Tako se je stkala večstoletna naveza do današnjih dni, ki povezuje prostrane širjave velike Rusije z občimi kategorijami sveta. Čičikov, prijeten mož prijetne zunanjosti, prispe v mesto N. N., kjer se seznani z uradniki, okoliškimi graščaki in drugimi pomembneži. Kaj kmalu se razkrije njegov veleumni načrt o nakupu "mrtvih duš". Bolj ali manj uspešno se trudi odkupiti tlačane, ki so (že) umrli v obdobju po zadnjem popisu prebivalstva, novega popisa pa še ni bilo. Graščaki morajo za umrle plačevati davek, kot da bi bili živi. Čičikov jih kupuje v lastno korist – da bi jih naposled zastavil ter na ta način obogatel.
Kdo so te mrtve duše? Že sama besedna zveza odkriva neko čudno metafiziko – duše seveda naj nikoli ne bi umrle, saj so vendar neumrljive in večne –, nakup njih pa je skorajda neverjeten. Govorimo o čudnem nasprotju, ki se pojavlja v Čičikovovih besedah "Nabaviti si hočem mrtvih …". Torej ne le o kupčiji, tudi o slepariji pravzaprav ne – beseda teče o prekupčevanju z mrtvimi. Ne le, da Mrtve duše v Gogoljevem izvirniku razkrivajo ruskega človeka in pokrajino do zadnjega detajla, Bulgakovova dramatizacija v vse nas usmeri močan snop luči, ki nas zaslepi in presvetli do samega bistva ter omrtvi v nepremično pozicijo, kjer se moramo soočiti le še sami s seboj. Vladajoči sloj, torej graščaki, ki so pripravljeni mrtve duše prodati, so žive figure omejene nevednosti, skopuhi in bahači, pravzaprav so prodane duše, moralno propadli ljudje – metaforika je tukaj popolnoma odveč. Kdo smo torej danes, kje so tiste mrtve duše? In kje so prodane? In kdo je Čičikov in kako ga najdemo ter prepoznamo danes?
Uprizoritev se lahno in čutno, skorajda brezbrižno, dotika pojmov, ki so nam tako težko izgovorljivi, a hkrati tako neizogibni; z nežnimi rokami posega v polje, kjer ni več povratka, z neizbrisnim nasmehom na licu in pogledom, ki vabi v svoje okrilje, v svoj topel objem.
Ustvarjalci
| Asistenca kostumografije | Suzana Rengeo |
|---|---|
| Maska | Mirjana Djordjević |
| Avtor video vložka | Gregor Mendaš |
| Oblikovalec svetlobe | Tomaž Bezjak |
| Lektor | Janez Bostič |
| Kostumograf | Alexandra Dashovskaya |
| Scenograf | Ivan Popovski |
| Scenograf | Alexandra Dashovskaya |
| Dramaturg | Vili Ravnjak |
| Izbor glasbe | Ivan Popovski |
| Prirejevalec | Ivan Popovski |
| Režiser | Ivan Popovski |
| Prevajalec | Borut Kraševec |
| Avtor | Mihail Afanasjevič Bulgakov |
| Koróbočka Nastásja Petróvna, posestnica | Irena Varga |
|---|---|
| Nozdrjóv, posestnik | Vladimir Vlaškalić |
| Manílov, posestnik | Nejc Ropret |
| Sobakévič Mihaíl Semjónovič, posestnik | Peter Boštjančič |
| Makdónald Kárlovič, Sisój Pafnútjevič, Petrúška | Viktor Meglič |
| Sófja Ivánovna | Maša Žilavec |
| Ana Grigórjevna | Nataša Matjašec Rošker |
| Antipátor Záharjevič, tožilec | Ivica Knez |
| Aleksej Ivánovič, šef policije | Davor Herga |
| Ivan Andréjevič, upravnik pošte | Bojan Maroševič |
| Ivan Grigórjevič, predsednik sodišča; Pljúškin, posestnik | Miloš Battelino |
| Gubernatorica | Mateja Pucko |
| Gubernatorjeva hči | Neja Hrastar |
| Gubernatorjeva hči | Iza Dietner |
| Gubernator | Rado Pavalec |
| Strežnik, Gubernatorjev služabnik, Stražnik, Proška | Matevž Biber |
| Číčikov Pável Ivánovič | Vlado Novak |
| Prvi v predstavi; Tajnik urada za hipoteke; Ilja Iljič žandarski polkovnik; Selifán; Policijski načelnik, stotnik Kopejkin | Aleš Valič |
| Manílova Lizánka | Eva Kraš |
| Mižújev, svak | Matija Stipanič |
| Mavra, Fetínja, Paráša | Irena Mihelič |
Statistika
- Sezon
- 2
- Ponovitev
- 10
- Gledalcev
- 1.944
| Ponovitev: | 1 |
|---|---|
| Gledalcev: | 58 |
Gostovanja
Ostala gradiva
Opombe
Gledališki list 5. Prva slovenska uprizoritev.