O uprizoritvi
Na nek način bolj pripadamo preteklosti in na prvi pogled že obledelemu izročilu, kot pa sedanjosti, ki naj bi bila le od »tukaj in zdaj«. Mogoče obledelost izročila samo izkazuje njegovo tiho, nevpadljivo in kontinuirano prisotnost. Glasovi, s katerimi govorimo, so melodije preteklih govorcev in njihovih govoric. Sedanjost nam po drugi strani s svojimi vseprisotnimi zvoki na novo vpisuje v telo drugačne glasove. Z njimi zarisujemo govorice, ki bodo naše ustno izročilo prihodnosti. Paradoksalna zanka časa je mogoče ujeta v trajanju glasu znotraj enega samega izdiha.
V prvem delu procesa so Irena Tomažin, Sabina Đogić in Andrej Kocan posneli 5 srečanj s poustvarjalci in ustvarjalci ljudske glasbe kot so: Ljoba Jenče, Bogdana Herman in Boštjan Narat (Slovenija), Natalka Polovynka (Ukrajina), Svetlana Spajić (Srbija). Posnetki so bogat in navdihujoč material, iz katerega izhaja nadaljnji proces za predstavo.
