| Ponovitev: | 15 |
|---|---|
| Gledalcev: | 14.106 |
Koprodukcija s Cankarjevim domom. 10 predstav odigranih v Operi in baletu SNG Maribor in 5 v Cankarjevem domu. Razmerje v gledalcih: 8519 v Opera in balet Maribor in 5587 v Cankarjevem domu.
Giuseppe Verdi
AIDA: Opera v štirih dejanjih
AIDA
Opera in balet SNG Maribor, Cankarjev dom
- 29. novembra 2013, Velika dvorana SNG Maribor
- 11. januarja 2014, Gallusova dvorana, Cankarjev dom
O uprizoritvi
Aida zavzema med Verdijevimi operami posebno mesto tudi zaradi vključevanja baletov, koračnic, mogočnih zborov in pompoznih sprevodov, pri čemer se mehki italijanski lirizem idealno spaja s spektakelskim aspektom francoske velike opere (grand opéra).Giuseppe Verdi je svoj drugi ustvarjalni vrh, tj. po operni mojstrovini Rigoletto, ki jo je napisal pri osemintridesetih letih, doživel z opero Aida, ki jo je komponiral po naročilu egiptovskega kediva, Ismail Paše, v počastitev svetovnega odprtja Sueškega prekopa leta 1871. Zgodbo za opero (oziroma njen scenarij) je prispeval francoski egiptolog Edouard Mariette Bey, libreto pa Antonio Ghislanzoni. Monumentalna opera v štirih dejanjih razkriva ekspresivno moč tradicionalnih glasbenih oblik, zlasti arije, ansambla in recitativa, ki v novi preobleki ustrezajo zahtevam novega ideala glasbene drame. Dramski konflikt nakaže že orkestralna predigra, ki izriše dva vodilna (spominska) motiva, najprej hrepenečo temo Aidine ljubezni, zatem pa hladno in predirljivo temo svečenikov, predstavnikov egipčanskih zakonov in morale. V nadaljevanju opere se kasneje predstavi še strastni in nemirni motiv princese Amneris.
Ob vsem zunanjem sijaju pa skladatelj ne pozablja na psihološko globino in posledično prepričljivost svojih likov, ki jih čudovito označijo nekatere najizvirnejše melodične domislice, kot so denimo Radamesova romanca Celeste Aida, Aidina arija Ritorna vincitor ali njena romanca O patria mia. Podobno kot v arijah se razkriva tudi skladateljeva kreativna potenca v veličastnih in široko zastavljenih ansambelskih prizorih.
Neponovljivo katarzo in transcendenco ljubezni nam Verdi predstavi v svojem zmagoslavnem finalu, ki je eden izmed najsilnejših izbruhov skladateljeve instrumentalne govorice – koračnica s širokim izraznim razponom se v svojem zaključnem delu razbohoti v odprto glasbeno konfrontacijo šestih solistov in štirih samostojnih zborovskih skupin.
Ustvarjalci
| Prevajalec | Luka Hrvatin |
|---|---|
| Korepetiranje | Andrea Albertin |
| Korepetiranje | Olga Pečeny |
| Korepetiranje | Robert Mraček |
| Koncertni mojster | Saša Olenjuk |
| Asistenca režije | Tanja Lužar |
| Zborovodja | Zsuzsa Budavari - Novak |
| Koreograf | Edward Clug |
| Oblikovalec luči | Pascal Mérat |
| Kostumograf | Luca Dall'Alpi |
| Kipar | Janez Rotman |
| Scenograf | Alfredo Troisi |
| Režiser | Pier Francesco Maestrini |
| Dirigent | Francesco Rosa |
| Libretist | Antonio Ghislanzoni |
| Avtor | Giuseppe Verdi |
| Amonasro (alt.) | Jaki Jurgec |
|---|---|
| Amonasro | David Marcondes |
| Egiptovski kralj | Valentin Pivovarov |
| Ramfis | Luciano Montanaro |
| Amneris (alt.) | Irena Petkova |
| Radames (alt.) | Janez Lotrič |
| Amneris | Guadalupe Barrientos |
| Radames (alt.) | Miro Solman |
| Radames | Renzo Zulian |
| Aida (alt.) | Beatrice Greggio |
| Aida | Elena Lo Forte |
| Glasnik | Martin Sušnik |
Statistika
- Sezon
- 4
- Ponovitev
- 58
- Gledalcev
- 95.456
| Ponovitev: | 21 |
|---|---|
| Gledalcev: | 40.210 |
| Ponovitev na gostovanjih: | 20 |
| Gledalcev na gostovanjih: | 39.460 |
| Ponovitev: | 1 |
|---|---|
| Gledalcev: | 840 |
| Ponovitev: | 1 |
|---|---|
| Gledalcev: | 840 |
Gostovanja
Opombe
Gledališki list št. 3. Koprodukcija SNG Maribor in Cankarjev dom, kulturni in kongresni center Ljubljana.