Preskoči na glavno vsebino
Oder Portal slovenskih uprizoritvenih umetnosti

William Shakespeare

UKROČENA TRMOGLAVKA

THE TAMING OF THE SHREW

Mestno gledališče ljubljansko

  • 14. februarja 2013, MGL, Mala scena

O uprizoritvi

Kratka vsebina:

 

V Padovi živi bogati plemič Baptista, ki ima dve za možitev godni hčerki: starejša, Katarina, slovi po vzkipljivosti in kljubovalnosti, mlajša, Bianka, pa velja za milo in pohlevno.

Pred vrati se tare snubcev, ki se vsi potegujejo za mlajšo, medtem ko se starejše zaradi njenega težavnega značaja raje izogibajo. Baptista vztraja, da mora v zakon najprej oddati Katarino. To namero uresniči, ko v mesto prispe temperamentni in nepredvidljivi plemič Petruccio iz Verone. Ta Katarino zasnubi, se z njo poroči in doseže nemogoče: zloglasno trmoglavko preobrazi v ženo, ki odslej slovi po krotkosti in ubogljivosti …

 Shakespearologi se ne morejo zediniti glede letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.


Ozadje

 

Shakespearologi se ne morejo zediniti glede avtorstva in letnice nastanka te slavne komedije, gotovo pa sodi v zgodnje obdobje avtorjevega ustvarjanja. Doživela je že številne odmevne odrske in filmske upodobitve, med katerimi izstopa film Franca Zeffirellija iz leta 1967 z Elizabeth Taylor in Richardom Burtonom v glavnih vlogah. Ukročena trmoglavka je z razvidnim zagovorom patriarhalnih vrednot, ki naj bi še posebej prišel do veljave v Katarininem sklepnem govoru, zbudila mnoge burne, tudi odkrito odklonilne in feministično angažirane odzive. In vendar nam današnji čas govori, da ne gre za črno-beli prikaz preseženih problemov, pač pa za intrigantno igro, ki razpre razmerja moči in ljubezni v zakonu.


Ozadje – s perspektive režiserke (povzeto po intervjuju z režiserko Anjo Suša iz gledališkega lista uprizoritve)

Za komedijo Ukročena trmoglavka se v več analizah tega Shakespearovega dela predpostavlja, da se mu ni treba približati s kakršnimi koli intelektualnimi ambicijami, ampak samo z idejo, da se občinstvo ob njegovi uprizoritvi zabava. Seveda je jasno, da gre za poznorenesančno komedijo z vrsto resnih dramaturških problemov, ki s perspektive današnjega gledališča delujejo komično. Režiserka v uprizoritvi vidi več kot le zabavo občinstva, še več – temu pravzaprav nasprotuje. Odločila se je, da bo s postavitvijo omenjenega Shakespearovega dela ponudila drugačno branje in razumevanje izbranega besedila. Tekst jo je prepričal tako zaradi svoje kontroverznosti na temo mizoginije (sovraštva do žensk) kot tudi zaradi mnogih predsodkov o tem, kaj govori in komu je namenjena. Režiserka meni, da tekst ponuja možnost družbenega in političnega aktivizma, kajti vsako gledališče, ki ne referira širšega konteksta, je po njenem mnenju nezanimivo tako za gledalca kot za režiserja. V tem smislu je Trmoglavko takoj poskušala kontekstualizirati. Fokus uprizoritve bo dejansko širši od fokusa samega besedila; režiserka namreč meni, da Katarina ne predstavlja zgolj ženske, ampak morda lahko zastopa katero od številnih marginaliziranih družbenih skupin. Tokratna Trmoglavka je postavljena na oder z izključno moško zasedbo, kar je bila sicer ena od konvencij elizabetinskega gledališča, tokrat pa ob tem pomislimo tudi na fizično enakopravnost moških teles, ne glede na to, ali igrajo moške ali ženske vloge.

Posebnost te uprizoritve je tudi zaključni Katarinin monolog. Tega so ustvarjalci razširili in mu dodali vrednost z novo napisanimi monologi, za kar so poskrbele uveljavljene sodobne dramatičarke prostora bivše Jugoslavije, in sicer Simona Semenič, Maja Pelević in Ivana Sajko.

Ustvarjalci

Ustvarjalna ekipa
Asistenca kostumografije Sara Smrajc Žnidarčič
Asistenca scenografije Sara Smrajc Žnidarčič
Asistenca dramaturgije Rok Andres
Oblikovalec svetlobe Boštjan Kos
Lektor Maja Cerar
Koreograf Damjan Kecojević
Avtor glasbe Laren Polič Zdravič
Kostumograf Barbara Stupica
Scenograf Anja Suša
Dramaturg Petra Pogorevc
Režiser Anja Suša
Prevajalec Oton Župančič
Avtor William Shakespeare
Zasedba
Lucentio Jaka Lah
Bianka Jurij Drevenšek
Petruccio Primož Pirnat
Katarina Matej Puc
Krojač Jaka Lah
Vincentio Jožef Ropoša
Grumio Jure Kopušar
Vdova Jure Kopušar
Baptista Jožef Ropoša
Hortensio Gaber Kristjan Trseglav
Gremio Gregor Gruden
Tranio Jure Kopušar

Statistika

Sezon
1
Ponovitev
28
Gledalcev
2.500
2012/2013
Ponovitev: 28
Gledalcev: 2.500

Gostovanja

Ostala gradiva

Opombe

Gledališki list 2012/2013-5. Tri avtorske verzije Katarininega monologa so za uprizoritev napisale Ivana Sajko, Maja Pelević in Simona Semenič.