METAMORFOZE 2°: SULMONA

O uprizoritvi

Sulmona, rojstni kraj. Bohotni vrt, brezbrižna polnost, spokojna povezanost narave in človeka, idila, večna pomlad, kjer se plodovi sami ponujajo v užitje, kjer delo nima smisla in kjer beseda ne čuti potrebe, da bi bila izgovorjena. Čas nedolžnosti, ko lenoba še ni postala greh, ko se želja še ni izstrelila v večno nezadovoljeno kroženje in ko se misel še ni odbila od stvari, da bi jo poimenovala in odprla prostor resnice in užitka. Trije umetniki se v najemniškem stanovanju soočajo s tekom praznega časa. Ni dela. Ni denarja. So visoke najemnine. In sanje o izgubljenem raju. Postopanje, lovljenje muh. Kaj se zgodi v tej raztegnjenosti časa? Ali praznina sproža ustvarjalnost, ki se razvname v osvobojenosti od materialne koristi in vselej vnovične zaključenosti ekonomsko merjenega produkta, ali pa, nasprotno, ne sproži ničesar in odpira zgolj samo sebe, torej prostor niča, kontemplacije, vegetacije? Ali je onkraj odtujenega dela, kamor se umešča tudi umetniška produkcija, res polje umetniške svobode, ali pa je alienacija vpisana v človekovo bit, ki konec koncev ni nič drugega kot njegova samokreacija?

Ustvarjalci

Statistika

Sezon

1

Ponovitev

4

Gledalcev

100

Gostovanja